Dandanes je v popularni kulturi in širši javnosti težko razlikovati med valentinovim in mednarodnim dnevom žensk. Mediji, potrošništvo in uradna politika sistematično depolitizirajo in zgodovinsko revidirajo potencial ter politični pomen 8. marca. Prepričane smo, da je potreben radikalen rez in repolitizacija 8. marca, ki bi lahko postal izhodišče za razvijanje javnega govora o diskriminaciji, izkoriščanju, marginalizaciji in zatiranju, pa tudi za načrtovanje feminističnih strategij, ki bi ustvarile novo, solidarno in dostopno družbenost. Ob mednarodnem dnevu žensk predstavljamo posebni številki revije ProFemina (Feminizem – politika enakosti za vse in Jugoslovanski feminizmi) in spletno revijo Uz)bu))na))), ki ponujata nekaj izhodišč za premislek o bodočih skupnih akcijah. 

Razpravljale/i bomo o kontinuiteti jugoslovanskih praks, zaznamovani z diskontinuitetami, ki zadevajo kritično razlaganje, razvijanje in zavračanje feminističnih idej, in o povezavah med prizadevanji današnjih in zgodnejših feministk kot (avto)reflektivni stalnici. Pogovarjale/i se bomo o tem, kar zadeva nas vse: o potrebi po novi, antikapitalistični radikalizaciji feminizma in skupnemu spreminjanju represivnih razmer, ki onemogočajo družbeno odgovorno in emancipacijsko politiko vsakdanjega življenja. Vabljene/i!

Pogovor bo potekal v BSH jeziku.

Razprave v posebnih številkah revije ProFemina (Beograd, 2011), naslovljenih Feminizem – politika enakosti za vse in Jugoslovanski feminizmi, obravnavajo preseke med feminizmom in Jugoslavijo s pomočjo kritičnih, teoretskih in analitičnih diskurzov o feministični zgodovini sedanjosti kot skupnem izhodišču za proizvodnjo emancipacijske vednosti v (post)jugoslovanskem prostoru. Avtorice prispevkov: Ajla Demiragi?, Lilijana Burcar, Paula Petričevi?, Tea Hvala, Alenka Spacal, Lada Stevanovi?, Damir Arsenijevi?, Dubravka ?uri?, Jelena Petrovi?, Jasmina Husanovi?, Katja Kobolt, Katerina Kolozova, Dragana Stojanovi?, Aleksandra Izgarjan, Aleksandra Nikčevi? Batri?evi?, Tatjana Juki?, Renata Jambreši? Kirin, Vjollca Krasniqi, Ivana Panteli?, Elife Krasniqi, Chiara Bonfiglioli, Danijela Dugandži? �ivanovi?, Sandra Prlenda, Marijana Mitrovi?, Svetlana Slapšak, Nina Vodopivec, Adriana Zaharijevi?, Milica Tomi?, Maja Bogojevi?, Dubravka ?uri?, Ana Vilenica in Dunja Kukovec.

Brezplačni izvodi revij bodo na voljo na pogovoru.

E-verzije dveh posebnih številk ProFemine so na voljo na:
http://pro-femina.eu/ProFemina-specijalni_broj_zima-prolece_2011.html
http://pro-femina.eu/ProFemina-specijalni_broj_2_leto-jesen_2011.html

Prva številka revije za umetnost, politiko, teorijo in aktivizem Uz)bu))na))), podnaslovljena Pogovori o novem feminizmu in umetnosti, se posveča vlogi feminističnih praks v neoliberalni kapitalistični produkciji in emancipacijskih antikapitalističnih bojih prvega desetletja 21. stoletja. Sodelavke prve številke so: Biljana Kaši?, ?ur?a Kneževič, h.arta skupina, Ana Hoffner, Flaka Haliti, Lidija Radojevi?, Jadranka Mili?evi?, Taida Horozovi?, Tamara ?or?evi?, Tea Hvala, Marina Gržini?, Selena Savi?, Zoe Gudovi? in Silvia Federici.
http://www.uzbuna.org/


Jelena Petrovi? (Ljubljana/Beograd) je raziskovalka ter delavka v kulturi in umetnosti. Je avtorica številnih člankov, dogodkov in interdisciplinarnih projektov, ki se ukvarjajo s (post)jugoslovansko tematiko, predvsem z različnimi interpretativnimi modeli zgodovine, spomina, jezika, kulture in identitet. Doktorirala je na ljubljanski Fakulteti za podiplomski humanistični študij ISH na temo ženskega avtorstva v Jugoslaviji med obema vojnama (2009). Vodi Zavod za družbeno angažirano umetnost in teorijo MINA in sodeluje v kolektivih Red Min(e)d in Grupa spomenik.

Tanja Markovi? (Beograd) je pisateljica in feministična aktivistka, ki stavi na kolektivno in transdisciplinarno ustvarjalno delo. Sodeluje z beograjsko neodvisno platformo Druga scena, organizacijo �ene na delu in Centrom za queer študije.

Ana Vilenica (Pančevo) je umetnica, kuratorka, producentka in avtorica številnih člankov s področja kritike in teorije umetnosti ter umetnostne zgodovine. Doktorirala je na Univerzi za umetnost v Beogradu v okviru Interdisciplinarnega podiplomskega študija na Oddelku za teorijo umetnosti in medijev. Raziskuje alternativne modele senzibilnega bivanja zunaj obstoječih razmerij moči.

več: http://www.rdecezore.org/