Gledališče senc z igro svetlobe in lutkami v treh dejanjih oživi zgodbo o Sotirii Belu (1921-1997), največji grški pevki rebetike, subkulturne glasbe grških mest. Sotiria Belu je bila odkrita lezbijka, antifašistična upornica in glasbenica, ki ni sklepala kompromisov z oblastjo ali lastnimi načeli.

Gledališče senc se pojavlja v mnogih kulturah od Azije do Balkana, vsakič v drugačni obliki, prilagojeni lokalni kulturi. Bilo je - in ostaja - izraz nižjih slojev, odrinjenih in revnih ljudi, tradicionalno pa tematizira prav revščino, lakoto in izločenost. Medtem ko je gledališče senc v Aziji še vedno živo, je na področju današnje Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Srbije usahnilo v tridesetih letih 20. stoletja. V Sloveniji se z njim ukvarja Srbsko kulturno društvo Danilo Kiš iz Ljubljane (s podporo Ministrstva za kulturo RS v okviru projekta Dvig zaposljivosti ranljivih skupin).

http://www.dkis.si/