RUBATONG (niz / bol)

Han Buhrs - glas

Thijs Elzinga - električna kitara

Luc Ex - akustična basovska kitara

Tatiana Koleva - vibrafon, tolkala

Neverjetna, v sebi silno raznolika grupacija, ki goji pesmi, songs, tunes ... Basist Luc Ex (Luc Klaasen) je bil med letoma 1983 in 2002 član slavnega benda The Ex, ki neprenehoma deluje že od leta 1979. Bolgarsko tolkalko Tatiano Koleva odlikuje natančnost klasične šole in gre v sam evropski vrh. Večkratna nagrajenka je tudi redna članica renomiranih zasedb kakor Asko Ensemble, Schönberg Ensemble, musikFabrik ... Thijs Elzinga je rosno mlad kitarist, zelo navdušen nad ameriškim bluesom, Han Buhrs pa sodi med najbolj izrazne pevce v Evropi, saj s svojim raskavim grlenim petjem in s šarmantnim angleško-nizozemsko-francoskim naglasom vdihne življenje tako klasikom sodobne poezije kakor tudi svojim lastnim stvaritvam. Pri tako raznovrstnih karierah in pretenzijah seveda pričakujemo posebno eksplozivnost: Rubatong so si za središče svojega glasbenega sveta izbrali pesmi oziroma songe, umestijo in prepletejo pa jih z rockovsko ritmiko in občasno improvizacijo. Njihove pesmi so blues za XXI. stoletje; filmska glasba za trilerje, v katerih nastopajo Tom Waits, Bertolt Brecht in Johnny Rotten.

https://www.youtube.com/watch?v=XeYVWMn49K4
https://www.youtube.com/watch?v=w8di3B72P9k
https://www.youtube.com/watch?v=4M7CcsixZqc

+

LÉANDRE / HARNIK (fra / aut)

Joëlle Léandre - kontrabas

Elisabeth Harnik - klavir

Fotografija Žiga Koritnik

Joëlle Léandre gre med najeminentnejše figure na evropskem in svetovnem prizorišču "nove muzike" in proste improvizacije. Izvrstna perfomerka, duhovita, izvedbeno superiorna kontrabasistka in skladateljica je doma tako v svetu "klasike" - šolana orkestrsko in solistično - kakor najradikalnejše improvizacije na meji verjetnega. Zanjo so pisali kompozicije John Cage, Giacinto Scelsi, Steve Lacy … Nekoč članica slavnega Ensemble Intercontemporain Pierra Bouleza je pozneje veliko ustvarjala za teater in ples (tudi sodelavka Mercea Cunninghama in Josefa Nadja), nastopala na brez števila multidisciplinarnih performans, imela učne ure in rezidence po vsej Evropi, ZDA in Aziji, igrala in še igra v številnih zasedbah z vsemi največjimi, ki kaj pomenijo v novem jazzu in improvizirani godbi (Derek Bailey, Anthony Braxton, George Lewis, Evan Parker, Irène Schweizer, William Parker, Peter Kowald, Fred Frith, John Zorn, Marilyn Crispell …). V zadnjih 30 letih podpisana na več ko 200 glasbenih albumih. Leta 1983 postane članica European Women Improvising Group (EWIG), ki nastane iz nekdanje Feminist Improvising Group, njen nasledek pa je znameniti, še danes delujoči feministični improvizacijski trio Les Diaboliques (JL / Maggie Nicols / Irène Schweizer). Njena posebnost so zlasti manjše zasedbe - solo, duo, trio.

Prav letos mineva 40 let, odkar je Joëlle Léandre na nenehni, siloviti, vztrajni muzični poti ... Leta 1976 se je namreč pripetilo, da je mlada kontrabasistka prejela enoletno štipendijo Creative Associate of the Arts, Buffalo, New York, tam spoznala Johna Cagea in ... začelo se je zelo zares. Postala je ena izmed gorečnejših promotork Cageovega dela in misli, veliko se ukvarja tudi z drugimi vejami umetnosti - zlasti z literarnimi zapiski in vizualijami - o njej je izšlo več monografij, med njenimi brezštevilnimi dui pa gre vsekakor omeniti tudi tistega z vokalistko Lauren Newton - posnetek je nastal prav pri nas, v klubu Gromka in z naslovom Conversations: Live in Ljubljana izšel pri poljski založbi NotTwo Records.

Elisabeth Harnik (rojena leta 1970 v Gradcu) je štajerska pianistka in skladateljica. Najraje deluje v elektroakustičnem svetu - njena preparacija klavirja, njene razširjene tehnike so zelo unikatne in vznemirljive. Študirala je klasičen klavir, pozneje pa še kompozicijo pri slavnem avstrijskem skladatelju in profesorju Beatu Furrerju. Učila se je tudi jazzovskega petja (profesorji Ines Reiger, Sheila Jordan, Jay Clayton in Ward Swingle) in se udeleževala več delavnic - tudi v slogu "deep listening" pri Pauline Oliveros. Spočetka je zaslovela kot izjemna interpretinja "nove muzike", njene kompozicije so izvedli vsi veliki avstrijski, nemški, angleški in hrvaški ansambli za sodobno glasbo, z leti pa jo je vse bolj vodilo k prosti improvizaciji. Zanjo so jo navdušili prav Joëlle Léandre pa še Peter Kowald, Lauren Newton in David Moss. Sicer študirana v kompoziciji se je leta 1996 prepustila tudi prosti improvizaciji. Bodisi kot solistka ali pa članica večjih zasedb se je predstavila na tehle pomembnih prireditvah: V:NM-Festival, Ulrichsberger Kaleidophon, Nickelsdorfer Konfrontationen, Artacts Festival St. Johann in Tirol, dunajski klavirski festival Soundgrube, Musicacoustica Beijing, Beethovenfest Bonn, Alpenglow Festival London, Umbrella Music Festival Chicago, Comprovise Festival Köln ...

Danes redno deluje v tehle ansamblih: Barcode Quartet (EH / Alison Blunt / Annette Giesriegl / Josef Klammer), London Improvisers Orchestra, Plasmic (EH / Agnes Heginger / Fredi Pröll / Uli Winter), Wild Chamber Trio (EH / Clementine Gasser / Gianni Mimmo), sodeluje še z naslednjimi muzičisti, muzičistkami: Taylor Ho Bynum & Tomas Fujiwara, Gigi Gratt, Gianni Mimmo, Didi Kern, Styrian Improvisers Orchestra, Mikołaj Trzaska / Martin Brandlmayr, Ken Vandermark ...

Elisabeth Harnik je z vizualno umetnico Heidi M. Richter leta 2010 osnovala asociacijo Kunsthaltestelle Streckhammerhaus, v okviru katere se rade predstavljajo muzike, vizualije, filmi, video in zlasti mejne artistične posebnosti.

http://www.joelle-leandre.com/
http://www.efi.group.shef.ac.uk/mleandre.html

http://elisabeth-harnik.at/