PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

─Źetrtek, 28. oktober 2004

11:00 -
TRI NOVE KNJIGE ZALOÄBE SOPHIA

[b]Alex Callinicos[eb]: [i]Antikapitalisti─Źni manifest[ei] (prolog [b]Rastko Mo─Źnik[eb], prevod [b]Zdenka Erbe┼żnik[eb])
[b]Shlomo Avineri in Avner de-Shalit[eb] (ur.): [i]Komunitarizem in individualizem[ei] (prevedel [b]Gregor Adleši─Ź[eb])
[b]Steven Lukes[eb]: [i]Nenavadno popotovanje profesorja Caritata[ei] (prevedel [b]Jure Potokar[eb])

V iskanju najboljšega mo┼żnega sveta - beri: politi─Źne ureditve - je jasno edinole to, da se svet ne bo spremenil na bolje sam od sebe. O tem, kakšen je ta svet danes v o─Źeh politi─Źnih filozofov in kako (naj) se njihove teorije udejanjajo, v razli─Źnih diskurzih pripovedujejo tri nova prevodna dela zalo┼żbe Sophia, ki jih bomo predstavili na tiskovni konferenci. Vabita direktor [b]Zvone Filipovi─Ź[eb] in urednica [b]Vlasta Vi─Źi─Ź[eb].

Sodelujejo [b]dr. Toma┼ż Mastnak[eb] s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, [b]dr. Rastko Mo─Źnik[eb], prof. sociologije kulture na Filozofski fakulteti, [b]dr. Jernej Pikalo[eb], predavatelj politi─Źnih teorij na Fakulteti za dru┼żbene vede in [b]dr. Darij Zadnikar[eb], prof. filozofije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

i.
V [i]Antikapitalisti─Źnem manifestu[ei] Callinicos analizira nastanek in razvoj novega svetovnega gibanja, razli─Źne struje v njem in njegove strateške dileme. Logika kompetitivne akumulacije, ki ┼żene kapitalisti─Źni sistem, je po Callinicosu uni─Źujo─Źa za ┼żivljenje na Zemlji; zoperstavlja ji vrednote demokracije, u─Źinkovitosti, trajnostnega razvoja in pravi─Źnosti. Analizira nastajanje in reševanje dru┼żbenih konfliktov in naka┼że poti za stabilnejši ekonomski razvoj in zmanjšanje globalne revš─Źine. Nasproti vseobse┼żni privatizaciji in individualizaciji predlaga uvedbo na─Źrtovane ekonomije, demokrati─Źen sistem pogajalskega usklajevanja, ve─Źjo vlogo javnega sektorja in dru┼żbene lastnine ter zagotovljen osnovni dohodek za vsakogar. Polemi─Źno in analiti─Źno obenem, informativno in anga┼żirano delo je spro┼żilo burne razprave; v novejši dru┼żboslovni in humanisti─Źni literaturi pa bo nedvomno ostalo kot tehten prispevek k razmišljanju o pravi─Źni svetovni ureditvi in kot navdih za vse, ki verjamejo, da je druga─Źen svet mo┼żen. V prologu "H koncu kapitalizma" je prof. dr. Rastko Mo─Źnik, sociolog in anga┼żirani intelektualec, nasproti geslu TINA – There is no alternative – predstavil teoretske razlage in argumente proti neoliberalnemu kapitalizmu, dokazujo─Ź, da alternative vendarle so. Delo je opremljeno z imenskim in pojmovnim kazalom ter bogatimi referencami.

ii.
V 80. letih prejšnjega stoletja je v liberalni politi─Źni filozofiji zasedla osrednje mesto razprava med tkim. komunita­risti in individualisti, v katero so se vklju─Źila najve─Źja imena sodobne politi─Źne misli in ki je daljnose┼żno vplivala na koncept socialne dr┼żave, pravi─Źne dru┼żbe, dr┼żavljanstva, razmerja med dol┼żnostmi in pravicami dr┼żave in podobno. Urednika pri─Źujo─Źe knjige Shlomo Avineri in Avner de-Shalit, profesorja na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in na uni­verzi Oxfor, sta bila tudi sama v ┼żariš─Źu te razprave in tako je nastalo danes ┼że klasi─Źno delo, ki predstavlja izbor spisov klju─Źnih zagovornikov komunitarizma in individualizma: Johna Rawlsa, Alasdaira MacIntyrea, Charlesa Taylorja, Michaela Sandla, Ronalda Dworkina, Roberta Nozicka, Amy Gutmann, Marylin Friedman, Willa Kymlicka, Davida Gauthierja, Michaela Walzerja in Davida Millerja. Njihovi prispevki odra┼żajo razli─Źne poglede na razmerje med posameznikom in dru┼żbo in preu─Źujejo njihove vplive na politi─Źno ┼żivljenje modernih dru┼żb. Medtem ko individualisti zagovarjajo primat pravic in nevtralnost politi─Źne oblasti, dru┼żbo pa razumejo kot prostovoljno zvezo, vzpostavljeno zaradi vzajemne koristi, komunitaristi trdijo, da posame­zniki ne morejo ┼żiveti lo─Źeno od svoje dru┼żbe, kulture in zgodovine in da je njihovo ┼żivljenje mogo─Źe razumeti le iz tega konteksta. V spremni besedi je dr. politi─Źnih ved Igor Lukši─Ź s Fakultete za dru┼żbene vede v Ljubljani strnjeno prikazal raz­voj komunitaristi─Źnih idej in njihovih razli─Źic v praksah ameriških, evropskih in azijskih dr┼żav. Delo je opremljeno z avtorskim in pojmovnim kazalom, bele┼żko o avtorjih in priporo─Źeno literaturo. V naš prostor prinaša doslej malo znano filozofijo komunitarizma, še vrednejši pa je njegov prispevek k razumevanju sodobnih debat o tem, kako dose─Źi dobro dru┼żbo.

iii.
Steven Lukes, tudi sam ugleden politi─Źni filozof in sociolog je z zgodbo o popotovanjih profesorja razsvetljenstva Caritata naredil za politi─Źno teorijo isto kot Gaarderjev [i]Zofijin svet[ei] za filozofijo. V filozofskem romanu, podnaslovljenem Komedija idej, je duhovito in barvito predstavil novejšo zgodovino zahodne politi─Źne filozofije in razli─Źne politi─Źne teorije in ideologije naše dobe. Junak tega romana - napisanega v duhu Voltairovega [i]Kandida[ei] ali Swiftovih [i]Guliverjevih potovanj[ei] - Nicolas Cari­ta, za─Źne svoje popotovanje z begom iz zapora v dr┼żavi Militariji, kjer je bil obto┼żen širjenja optimizma. Pomaga mu gverilska skupina Vidna roka, ki ga pošlje na misijo: najti najboljši mo┼żni svet. Caritat obiš─Źe dr┼żave, ki jih ni najti na naših zemljevidih: Utilitarija, Komunitarija, Proletarija, Libertarija in Egalitarija; v spremstvu duhovnih sogo­vornikov, klasikov razsvetljenstva, Condorceta, Kanta, Huma, Rousseauja in drugih do┼żivlja grenko izkustvo do fa­natizma prignanih udejanjanj politi─Źnih idej. Na Caritatovi poti se tako sre─Źamo ne le s klju─Źnimi idejami razsvetljenskih mislecev, ampak tudi soo─Źimo s koncepti sodobne demokracije, kot so svoboda, pravi─Źnost, enakost, strpnost, solidarnost in druge. Ta domiselni sprehod skozi sodobne idejne in socio-politine razprave sicer meri v prvi vrsti na (bodo─Źe) huma­nisti─Źne izobra┼żence, ki bodo v njem našli tudi nazorno sliko, kako se teoretske politi─Źne ideje, kot npr. iz dela Komunitarizem in individualizem, udejanjajo v prakti─Źnem ┼żivljenju modernih dru┼żb in dr┼żav, kot roman pa je pravzaprav brez omejitev publike.


kontakt: zps.vlasta@email.si
« nazaj


POLETNI PROGRAM ODPRTO/OPEN 2021
O┼żivljamo Trg brez zgodovinskega spomina. Vabljeni v pop-up `prizoriš─Źe` ODPRTO/OPEN, ki ga bomo vsaki─Ź napolnili z novo vsebino in kjer se bomo sre─Źevali stari-novi obrazi. Vsebinsko je t...
[ preberi ve─Ź... ]




layout:vax - 2008 - code:primz