PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

sobota, 24. september 2022

20:00 - Defonija
ODPRTO/OPEN x zavod Sploh: TOMAŽIN / KUTIN / GROM / SCHELLANDER (slo / aut) + DIE HOCHSTAPLER (fra / ita / nem) + KOROMAČ (slo)

TOMAŽIN / KUTIN / GROM / SCHELLANDER (slo / aut)
 
Irena Z. Tomažin — glas
Samo Kutin — hurdy gurdy
Tomaž Grom — kontrabas
Matija Schellander — elektrofonija
 
 
Pričujoči kvartet v sebi skriva niti in vezi, ki so se več kot desetletje postopoma pletle med avstrijsko in slovensko improvizatorsko sceno. Basist Tomaž Grom, vokalistka Irena Z. Tomažin, Samo Kutin na hurdy gurdyju in Matija Schellander z elektroniko so med seboj večkrat nastopali v različnih kombinacijah in v različnih obdobjih svojega ustvarjanja. Improvizacija je vedno srečevanje zvočnih izrazov, je trk med njimi, sozvenenje, vanjo so vtkana iskanja, nasprotovanja, nesporazumi, tako na individualni kakor na skupinski ravni. Krhkost in raztelešenost skupinskega organizma je hkrati tista tenzija, ki obkroža glasbo, in pričujoči kvartet jo imenitno ujame v skupinskem zvenu in šumu, ki dinamiko razteza med elektronskimi zvoki in šumi, telesnostjo glasu, akustičnim zvenom kontrabasa in zvočno predrugačenim hurdy gurdyjem.
 
Skupaj tvorijo enovito in intenzivno teksturalno zvočno telo, skozi katero raztegujejo zvočne potenciale svojega lastnega inštrumentarija.
 

Luka T. Zagoričnik

https://www.sploh.si/si/glasba/projekti/tomazin-kutin-grom-schellander

+

DIE HOCHSTAPLER (fra / ita / nem)

Pierre Borel — altovski saksofon
Louis Laurain — trobenta
Antonio Borghini — kontrabas
Hannes Lingens — bobni

Fotografija Marko Serafimović (s koncerta v okviru 22. festivala Keltika, Bar Gabrijel, Cerkno, 28. oktobra 2017)

Panevropski kvartet Die Hochstapler slovi po hitri, kot britev poostreni igri in domala telepatski, globinski dinamiki. Zelo rad uporablja strukture iger, abeced, tudi Morsovih znakov. V igri ima pogostoma kar precej glasbenih kart in se tako poda v nemir svobodno asociativnih improvizacij in goji svojevrstno instantno kompozicijo, pri čemer zmerom pristane na trdnih nogah. Die Hochstapler se ne sramuje večplastnega muziciranja: zdaj poda eksperiment s cerebralno, minimalistično novo muziko, hip zatem utegne biti odkrito čustven, koketira celo z dramatičnim patosom, radostno zaswinga ali prizadevno raziskuje zahtevnejše ritmične vzorce. 

Naši gostje igrajo skupaj od l. 2011. Po dveh letih skupnih nastopov po številnih klubskih odrih in na festivalih so se z albumom The Braxtornette Project hkrati poklonili tako Anthonyju Braxtonu kakor Ornettu Colemanu, leta 2015 pa so, kakor govori že naslov albuma Play(s) The Music Of Alvin P. Buckley, iz obskurnosti potegnili svojega velikega vzornika in precej ključno figuro za njihov pristop. To je malce skrivnostni čikaški lingvist in mislec Alvin P. Buckley, ki se je poleg glasbe med drugim ukvarjal tudi z matematiko (verjetnostna teorija). Buckley je v 50. letih XX. stoletja kratek čas igral pri naših znancih Sun Ra Arkestra. Leta 1961 -- kakor ugotavlja Mario Batelić, pisec spremne besede k do zdaj edinemu nastopu Die Hochstapler pri nas, v Cerknem, na Keltiki l. 2017 -- se je preselil v Evropo, kjer je razvil svojo teorijo skladanja. Z glasbo se je nehal aktivno ukvarjati po srečanju s slovitim avantgardnim skladateljem Stockhausnom, ki naj bi bilo zanj pomenilo svojevrstno razsvetljenje. Kljub temu je še naprej zapisoval ideje o glasbenih igrah in medsebojni komunikaciji glasbenikov, kakor tudi drobce melodij in filozofski misli. Kvartet se strogo drži teh zapisov: odpovedali so se kakršnim koli notacijam, pač pa svoje skladbe razvijajo na načelih matematike, poezije, kartaških iger, slovnice, abecede, različnih referenc, povezovanj ipd. »Glasbenik je za zvok to, kar je črv za jabolko,« je svoje ideje v modro misel strnil Buckley. Die Hoshstapler so l. 2018 (kakor vedno za založbo Umlaut) izdali album The Quick Brown Fox Jumps Over The Lazy Dog, vnovič pa so se oglasili šele letos, a tokrat s kar dvema, spet zelo presenetljivima albumoma.

Poslušanje velikih posebnežev nove muzike oziroma jazza in improvizacije vsekakor toplo priporočamo.

Recenzija letošnjih albumov Beauty Lies in Within (izšla pri Umlaut Records):

 

+

KOROMAČ (slo)

Jure Boršič — altovski saksofon
Aljaž Škrlep — električna kitara
Anton Lorenzutti — električna kitara
Matjaž Bajc — električen bas
Žiga Ipavec — bobni
Urban Kušar — bobni

Koromač poosebljajo za naše kraje precej nevsakdanjo glasbeno pot. Njihova metamorfoza iz začetne forme crusterskega/D-beat metaliziranega hardcore tria se je namreč z razširjeno zasedbo, ki ni skrivala širnega pouka v Kaučičevem Kombu B, še izraziteje približala »jazzovskemu branju drugega, nejazzovskega gradiva« oziroma premišljenemu in zelo posebnemu koketiranju s pankom (že naslova zadnjih albumov sta: Punk Enough? in Kontrapunk). V zadnjem času je Koromač še okrepil svoje trdo, zmuzljivo, a dovolj unikatno poslanstvo, ki se skoz jazz in plesne muzike zlahka prebije, denimo, do zelo ostrega metala, a se v naslednjem hipu že najde povsem drugje. Poudariti velja, da zasedba ves čas skrbi tudi za čezmejno oziroma brezmejno sodelovanje z italijanskimi muzičisti, vsekakor pa pomeni pravi biser za sladokusce, ki ne marajo za strogo začrtane žanrske meje.

Koromač je šestčlanska (občasno tudi devetčlanska) skupina iz Vrtojbe, ki na svojsko objesten način preigrava težavnejše zvrsti glasbe. Ob praznovanju desete obletnice delovanja so leta 2019 na festivalu Jazz Cerkno posneli svoj drugi album, Kontrapunk, ki združuje vse, kar Koromačevci obožujejo: jazz, improvizacijo, punk in vse ostalo, kar spada v težko glasbeno kategorijo. Osnova Koromača sega v leto 2009. Začeli so kot trio in eden od naših dveh bobnarjev, Urban Kušar in basist Matjaž Bajc. Takrat so igrali pač tipičen pank oziroma se lovili med metalom in pankom. Potem so se po petih, šestih letih prijavil na Klubski maraton RŠ in si rekli, da bi malo povečali zasedbo. Klapo je zaneslo bolj v jazzovske vode, tudi poslušala je tako muziko. Dobili so še tri nove člane: še enega bobnarja, kitarista in saksofonista. Od takrat so bili sekstet, razen za 10. obletnico, ko so na festivalu Jazz Cerkno posneli nov album, ga predstavili, imeli še en špil, potem pa je prišla korona ...

 

Koncertna cikla Defonija in Odprto/Open sofinancira Mestna občina Ljubljana — oddelek za kulturo.


kontakt: defonija@gmail.com
« nazaj

komentarji







POLETNI PROGRAM ODPRTO/OPEN 2022
Tudi letošnje poletje bo Gromka del svojega programa preselila iz klubskega prostora in vzpostavila odprto koncertno prizorišče Odprto/Open, s katerim oživlja južni del AKC Metelkove ...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz