[b]Kai Fagaschinski[eb] (Berlin) - klarinet
[b]Klaus Filip[eb] (Dunaj) - sinusni oscilator

Duo Los Glissandinos sta berlinski klarinetist KAI FAGASCHINSKI in dunajski elektrofonik KLAUS FILIP osnovala v l. 2004 kot projekt, ki je nastal ob večmesečni rezidenci Kaija Fagaschinskega na Dunaju v okviru večumetnostnega programa, ki ga vodi strunar in skladatelj Burkhard Stangl v okviru Institut FA1nfhaus (tam so med drugimi gostovali Dean Roberts, Mattin, Taku Unami ...). Zvočni izraz dua Los Glissandinos temelji na intenzivnem medpolju med akustičnim in elektronskim zvokom, v sozvočjih, križanjih, odbijanjih in interferencah. Fagaschinski igra na klarinet kot na vir zvoka, izzvzet iz klasičnih tradicij - z dolgimi toni, visokimi registri, dihom in pišem, medtem ko Filip uporablja le sinusoide, ki jih manipulira in organizira na več ravneh. Sozvočje obeh glasbil predstavlja osupljiv, bogat spekter različnih tonov in frekvenc (poleg dinamike in višine zvoka). Glasba Los Glissandinos vključuje krhke razdelke tihega hrupa, hrumeče clustre, opojni drone, harmonizirane akorde in masivne vibrirajoče zvočne zidove ... in (skoraj nič) glissandov. Z raznolikostjo se duo izogne "zvočnim redukcionizmom" sodobnih estetik v elektroakustičnih improviziranih godbah (radikalizem znotraj teh vej smo lahko slišali in videli na nastopu japonskega dua Filament), ki težijo k neekspresivnosti. Če karikiram: Los Glissandinos z minimalnim utelešata maksimalno, s tem pa duo predstavlja eno najbolj razburljivih zasedb danes ...

[L]http://losglissandinos.klingt.org[EL]

Glasba dua v obliki mp3 datotek na: [L]http://jokebox.klingt.org[EL]

KAI FAGASCHINSKI (Berlin)- klarinet

Kai Fagaschinski se v svojem zvočnem izrazu osredotoča na subtilne elemente hrupnega zvočnega spektra, s katerimi muzicira izven melodičnega polja. Z abstrakcijo se tako odmika od historičnih postulatov zvočnosti klarineta v okviru zahodne klasičnoglasbene tradicije in njenih folklorizmov in se pomika v prečišÄe akustične in elektronske glasbe na sledi zgodovinskim premikom v zvočnih modernizmih in avantgardizmih prejšnjega stoletja in njihovemu bastardiziranemu polju - svobodno improvizirani godbi. Fagaschinski tako pripada mlajši generaciji improvizatorjev, ki je osnovni pulz jazzovskih stranpoti (free jazz) in sodobne klasične glasbe zamenjala za pulz binarne, digitalne dobe. Dobe primata elektronske glasbe, ki se je izven popularne glasbe in plesnih vej preko dostopnih tehnologij otresla suhoparnosti in primata "posvečenih" institucij. Čeravno Fagaschinski kot izrazno sredstvo uporablja klarinet - torej akustičen vir zvočnosti - pa je njegova senzibilnost naravnana k elektronski godbi, ki jo na svojstven način vnaša v igranje klarineta. S tem pa je pripadnik sodobnih struj in estetik v svobodno improvizirani godbi, ki prek Tokia, Berlina, Dunaja in Londona prehajajo v širni svet. V svojem ustvarjanju Fagaschinski združuje komponiranje, improvizacijo in konceptualizem. Zato se raje kot ad hoc združbam posveča raziskovanju zvočnega potenciala stalnih zasedb. V lanskem letu je sodeloval na odmevnem festivalu UCHIAGE v Berlinu in na Dunaju, festivalu, ki je zbratil prav glasbenike iz prej omenjenih sredin. Tako je sodeloval v izvedbi nemške verzije kompozicije Otoma Jošihideja "Miira Ni Narumade", ki izhaja iz literarne predloge sodobnega japonskega literata Masahika Šimada. V preteklosti je sodeloval s tentetom Twete De Ijaldi (1994-5) in v duu Zwybaky (1998-2001) z violinistom Gerhardom Uebeleom. Od l. 1996 živi in ustvarja v Berlinu, v zadnjih letih kreativnem središÄu in zatočišÄu za marsikatero neprilagojeno umetnost. Kot organizator in vodja koncertne serije v klubu Raumschiff Zitrone ([L]http://www.echtzeitmusik.de[EL]) stoji trdno v njenem samem središÄu ...

Kai Fagaschinski je dosedaj snemal in sodeloval z: Otomo Yoshihide, Michael Renkel, Christof Kurzmann, Klaus Filip, Bernhard Gal, Sachiko M, Taku Unami, Robin Hayward, Andrea Neumann, Axel DA¶rner, Michael Thieke, Joe Williamson (Trapist), Toshimaru Nakamura, Boris Hauf ...

Projekti:

~ Los Glissandinos ( Klaus Filip/ sinusni oscilator)
~ Rebecca (duet z Michaelom Renkel/ kitara)
~ No Furniture ( Axel DA¶rner- trobenta & računalnik & Boris Baltschun- sempler)
~ Kommando Raumschiff Zitrone (Christof Kurzmann- računalnik)
~ duet s skladateljem Bernhardom Galom
~ duet klarinetov z Michaelom Thiekejem (članom znamenitega nemškega The Clarinet Trio)
~ Kalkuel & Leidenschaft ( Joe Williamson- kontrabas & Nicholas Bussmann- violončelo)
~ solo


Diskografija:

~ Kai Fagaschinski/ Alessandro Bosetti/ Gregor Hotz/ Rudi Mahall: ''Berlin Reeds'' absinthRecords 2003
~ Rebecca: ''Two Variations'' Charhizma 2003
~ Various Artists: ''Labor CD'' Charhizma, 2003 (duet z Michaelom Thiekejem)
~ No Furnitue: ''S/t'' Creative Sources Recordings 2004
~Los Glissandinos: ''Stand Clear'' Creative Sources Recordnigs 2005


KLAUS FILIP (Dunaj) - računalnik

Klaus Filip je dunajski računalniški programer in elektrofonik, ki je vrsto let stal v ozadju fenomena okoli dunajske založbe Mego, ki je v devetdesetih prenosni računalnik kot zvočilo umestila v legitimen glasbeni kontekst. Linija, ki je šla prek festivala Phonotaktik in ustvarjalcev založb Mego in Charhizma se je zvočno napajala prav skoz software, ki ga je razvijal Klaus Filip (med drugimi ga razvija za Christiana Fennesza in druge ...). Filip je študiral elektroakustiko pod Wolfgangom Musilom, občasno muziciral kot saksofonist in v zgodnjem obdobju ustvarjal akustična dela za teater, film, sodobni ples in zvočne instalacije. Skozi raznolike umetniške projekte Filip ves čas raziskuje tehnološke možnosti in družbene potrebe za spreminjanje, prečenje struktur. Ta nazor pa se ne kaže le v njegovem ustvarjalnem miljeju, temveč tudi v levičarskem političnem aktivizmu. Subverziven karakter (zlo)rabe tehnologij se kaže že v njegovem podtalnem zvočnem magazinu subVoice ali v večmedijskem projektu BigBaby, narejenem okoli skulpture Red Whitea, ki zvočno oživi preko giba plesalke Cynthije Schwertsik.

Filip je hkrati gonilna razvojna sila open source/''odprta koda'' softwarea lloopp (http://lloop.klingt.org), zvočila za računalnik, ki omogoča odprte strukture za ivo improvizacijo.

Filip je v zgodnjem obdobju v stilu dunajske scene digitalnih prevrtnikov izrabljal računalniške zmogljivosti in zvočnost krojil na napakah in rušenju struktur, danes pa se osredotoča le na visokofrekvenčne čiste tone, sinusoide, ki jih skrbno umešÄa v sozvočje okolja, pri tem pa išÄe omejitve lastne zvočne percepcije v gibanju, nihanju zvoka in njegovi glasnosti, dinamičnem spektru. Pravkar je končal krajšo japonsko turnejo s kvartetom Klaus Filip / Radu Malfatti / Taku Sugimoto / Taku Unami


Projekti:

~ Los Glissandinos (duo z Kaijem Fagaschinskim)
~ lloopp